Visit and enjoy Slovenia, Europe's breathtaking gem on the sunny side of the Alps!

Ekološka kmetija Topolovec

Ekološka kmetija Topolovec

Na severovzhodu Slovenije, v deželi vinogradov in rodovitnih polj, smo se oglasili na kmetiji Topolovec. Marijana in Alojz sta nas povabila v svet starodavnih žit. Preberite si zapis z našega obiska.

Piše: Sonja Bezjak

Fotografije: Facebook stran Ekološke kmetije Topolovec

Rodovitna Prlekija

Prlekija je dežela vinorodnih gričev in rodovitnih polj na severovzhodu Slovenije. Zaznamujeta jo dve veliki slovenski reki: Mura in Drava. Zlasti reka Mura ima med ljudmi često mističen prizvok in jo najpogosteje povezujemo z mlini, brodovi in preteklim življenjem, ki ga je modernizacija prehitela.

Med rodovitnimi polji življenje teče v stiku z letnimi časi. Njegov ritem določa sezonsko delo in seveda prazniki, ki prekinjajo delovne dni in po tradiciji ohranjajo vez s preteklostjo. Kljub modernizaciji ali ravno zaradi nje se vse več ljudi zaveda pomena čiste, neokrnjene narave in zdrave, ekološke hrane.

Mlinarska dejavnost zakoncev Topolovec

Sredi vasi Veržej sta pred kakšnimi desetimi leti s svojo mlinarsko dejavnostjo začela Marijana in Alojz Topolovec. Alojz je po izobrazbi agronom in je dolga leta delal za fitofarmacevtsko industrijo. Široka in rodovitna polja so s kemičnimi sredstvi skušali čim bolje izkoristiti, ob tem pa se je v veliki meri pozabilo na zdravje zemlje, voda, živali in ljudi.

Danes imamo tudi v Sloveniji območja, ki so ravno zaradi nekorektnega ravnanja velikih kmetijskih pridelovalcev, oškodovana. Denimo, na njih ni pitne vode. Alojz je to spremljal od blizu. Ker imajo doma kmetijo in ima zemljo rad, se je po premisleku odločil za drugačno in svojo pot. Z ženo Marijano sta se lotila eko-kmetovanja.

“Ni nama vseeno, kakšen svet pustiva za sabo”

V sproščenemu klepetu nanizata vzroke za svojo odločitev: želela sta pridelovati zdravo hrano, ohraniti in varovati okolje, ohraniti rodovitnost tal in biotsko pestrost. “Ni nama vseeno, kaj bomo zapustili našim potomcem”, sta družno zaključila misel.

Na svoja polja sta vrnila stare sorte žit: piro, khorasan žito (kamut), rž, pšenico, ajdo, proso in koruzo.  In se spopadla z novimi izzivi.

This slideshow requires JavaScript.

Pot sta si utirala sama

V ekološko nerazvitem okolju sta si sama utirala pot – izbor semen, luščenje, čiščenje, shranjevanje in prodaja. Veliko dela za družino, ki pa v ekološko nerazvitem okolju ni ovrednoteno. Žito sta prodajala velikim kupcem, ki jih ekologija niti ni zanimala. Tako sta v svojem kmetovanju naredila še en ključni korak. Odločila sta se, da bosta ekološka žita tudi sama zmlela in kupcem ponudila moko.

Tako sta se lotila še enega projekta: na svoji kmetiji sta uredila mlin.

Vonj po sveži, polnovredni moki

Ko vstopimo v njun mlin, nas očarata belina in vonj po sveži moki, ki pričata o svetosti predelave te osnovne dobrine. Ogledujemo si vreče s polnovredno moko in se čudimo, zakaj njune kakovostne moke ni mogoče kupiti v oddaljenem mestu, od koder smo se pripeljali v osrčje Prlekije?

Pridelovalca pojasnjujeta, da žita meljeta sproti, vsake 14 dni in da je sveža moka najboljše zagotovilo za zdrav in neoporečen obrok, zato jo najraje prodata kupcem kar na svojem domu. V neposrednem stiku z uporabniki pa lahko ponudita tudi kak nasvet in poduk neukim.

Ekološka žita – v boljšo prihodnost le s spoštovanjem preteklosti

Marijana se je kmetovanju pridružila na moževo pobudo. V dopoldanskem času je učiteljica, popoldan pomaga pri delu na kmetiji. Moko, ki jo z možem zmeljeta iz doma vzgojenih ekoloških žit, uporablja tudi sama, pa ne le za peko, ki je običajna v teh krajih, pač pa se je izurila tudi v izdelovanju testenin iz pire.

Na Ekološki kmetiji Topolovec spoštujejo preteklost in naravo. Pa vendar so zagledani tudi v prihodnost in si želijo razvoja, ki bi prinesel dobrobit tukajšnjim krajem.



Leave a Reply


%d bloggers like this: