Visit and enjoy Slovenia, Europe's breathtaking gem on the sunny side of the Alps!

Goče – vas med vinogradi

Goče – vas med vinogradi

Slovenija je bogata z vinogradi, vinorodni okoliši pa slovijo po vse boljšem vinu. Neko soboto v ranem septembru nas je pot iz Ljubljane zanesla na Vipavsko. Kakšno uro vožnje in že smo med trtami, ki so se šibile pod težo sladkega grozdja.

Od Vipave naprej med brajde

Za seboj smo pustili mestece Vipava ter omikana gostišča in se napotili globlje med brajde. Pot se je vijugavo vzpela proti osamljenemu vrhu, pod katerim nas je daleč od gneče pričakala vas Goče, sicer znana po zvonovih in pritkrkavanju.

Dan je prekrasen in ulice preozke, zato že kmalu, takoj na začetku vasi, parkiramo in se napotimo  po glavni ulici. Čeprav v vasi še danes živi kakšnih dvesto duš, je sobota umirjena in precej prazna. Tišino le tu prekine otroški direndaj in tam osamljen pogovor treh starcev, ki se grejejo v septembrskem soncu. Kleti, ki sicer rade sprejmejo dobrega vina željne goste, so ta dan zaprte, saj so vinogradniki v vinogradih, začela se je trgatev, vendima.

Prijaznost pri Mesesnelovih

Pa vendarle pri Mesesnelovih so odprti in tudi prijazni. Kljub temu da nimamo rezervacije, so nas prijazno posadili za veliko okroglo mizo pod lesenim kmečkim stropom in nam postregli z iskreno in živo zgodba o ljudeh, ki živijo z zemljo in med ljudmi, pa ne samo danes in tukaj, pač pa razumejo in poznajo tudi to, kar je nekoč teklo tod mimo ali se stekalo v vas.

Mesesnelovi so na belo pogrnjeno mizo prinašali vina iz družinskega vinograda rebula, rose, merlot, pikolit, cabernet sauvignon…  In hrano iz domače kuhinje: pršut, frtalja, sir, ošokola… in za sladek konec še pito s češpljami z domačega vrta.

This slideshow requires JavaScript.

Zgodbe iz starih fotografij

Ko smo se nekoliko že okrepčali je Davorin Mesesnel iz starinske omare prinesel stare fotografije in povedal, kako se je njihova družinska zgodba začela že leta 1984. Takrat je v že opustelo vas, ki jo razvoj moderne dobe ni dosegel, prišla skupina študentov arhitekture iz Univerze v Ljubljani. Začeli so pripravljali načrte obnove te stare vasi, katere začetki segajo v 14. stoletje. Nove ideje so prinesle svež veter v pozabljeno vas in očarale Davorinovega očeta, ki se je zaljubil v eno od podrtij in začel z obnovo.

Te sanje o domačnem, toplem in prijaznem lokalu, ki bo sprejemal goste z vseh koncev sveta, je do konca uresničila naslednja generacija.

Vinogradništvo in vinske kleti so tu že nekdaj

Davorin pripoveduje o posebnostih vasi, katere prebivalci so se od nekdaj ukvarjali z vinogradništvom in sloveli kar po 54 različnih sortah grozdja. O tem, da je bilo tudi veliko vina, pa še danes priča kar 75 obstoječih kleti, ki so nekoč hranile to kapljico. Da bi potešili radovednost, odpre vrata svoje kleti in nas odpelje med lesene sode.

V soju sveč in ob kapljici rdečega vina nam zaupa tudi, da se je tod svoje čase mudil slovenski slikar Veno Pilon (1896-1970) in upodobil tudi kakšno od tukajšnjih stopnišč. Menda tudi Mesesnelovo. Pilonovo hišo in zbirko njegovih del, ki na svojstven in barvit način slikajo preteklost teh krajev, si velja ogledati v bližnji Ajdovščini.

Ko zvonovi trkajo …

Sicer pa Goče daleč naokoli slovijo še po eni posebnosti: so rojstni kraj Ivana Mercine, glasbenega učitelja, pisca knjige Slovenski pritrkovavec (o zvonoglasju) in po pritrkovalcih. V ta sobotni, topel predvečer nam je bila glasba zvonov prihranjena. Po glavnih ulicah, ki vas delita v obliki Andrejevega križa, smo se sprehodili le še do roba, od koder pogledi segajo čez Vipavsko dolino, na vrhove bližnje Gore.

Njena nedrja pa skrivajo spet svoje, povsem druge pripovedi…



Leave a Reply


%d bloggers like this: