Visit and enjoy Slovenia, Europe's breathtaking gem on the sunny side of the Alps!

Štajerski Herkul in Festival Seviqc

Štajerski Herkul in Festival Seviqc

Le redko se dogodi, da zavijemo z glavne prometne žile, ki povezuje vzhod in zahod naše majhne dežele in se pustimo zapeljati kakšni od sicer nehote spregledanih zgodb. Meni je po zaslugi Festivala Seviqc to spet uspelo. Potrkala sem na vrata gradu v Slovenski Bistrici, da bi prisluhnila ansamblu Concerto di Margherita.

Festival Seviqc spremljam že nekaj let, njegova posebnost pa je, da nas na svojstven način vabi ne le k ogledu kulturne dediščine kot muzeja, pač pa da nam pričara doživetje prostora v funkciji, kakršno je nekoč opravljal.

Piše: Sonja Bezjak

Sprehod po Slovenski Bistrici

Slovenska Bistrica je eno starejših mest na Slovenskem. Že sproščen sprehod med ulicami vas bo nagradil z zanimivimi portali, fasadnim okrasjem in kakšnim kipcem, ki priča o tem, da se je v mestu od nekdaj veljajo ne le ustaviti, pač pa tudi ustaliti.

V okolici mesta bo radovedni obiskovalec našel še več dokazov o starodavnih poselitvah. Mesto se je razvilo na ostankih Civitas Negotiane, postojanke na poti iz rimskega mesta Celeia, današnje Celje, v rimsko Poetovio, današnji Ptuj.

This slideshow requires JavaScript.

Herkulov pozdrav na vhodu v grad Slovenska Bistrica

Dan je bil prevroč, da bi se potikali naokoli. Zato sva s kolegico Marijano, s katero sva se tokrat skupaj odpravili na pot, zavetje poiskali kar v gradu. Na vhodu naju je v svoji bojevitosti pozdravil sam Herkul. V druščini okamenelih rimskih junakov naju je povedel na grajsko dvorišče, ki v tem času dehti od pelargonij, tega za Slovenijo tako značilnega rdečega cvetja. Čeprav so tam hiteli s pripravami za večerni koncert, štajerske gostoljubnosti ni manjkalo.

Vodič Aleš Tomažič naju je prijazno odvedel po prvih stopnicah, po katerih se je razlegala glasbena vaja in pričala o življenju te lepo obnovljene grajske stavbe.

Skozi grajske sobane …

V manjši dvorani nama je vodič orisal zgodbo gradu, vse od njegovih začetkov leta 1313, pa do danes. K njegovi današnji podobi so prispevale plemiške družine Vetter, Wildenstein in nenazadnje štajerska rodbina Attems, ki je posedovala še nekaj bližnjih gradov: Štatenberg, Podčetrtek, Brežice, Brestanico…

Zgodba je vodila naprej skozi grajske sobane, v katerih sva se seznanili z ambicioznim Ignacom Marijo Attemsom (1652–1732), ki je s svojima porokama, nakupi posesti, službami in z umetnostnim naročništvom poskrbel, da je v eni sami generaciji njegova rodbina postala ena najpomembnejših štajerskih plemiških družin.

Razstava je na ogled še do konca poletja (15. junij – 30. september 2017).

Concerto di Margherita

Vodič bi lahko pripovedoval še in še, toda ura nas je klicala, da se zglasimo v viteški dvorani. Pet glasbenikov iz ansambla Concerto di Margherita je bilo nared, da nam pričarajo nepozabno doživetje.

Njihova glasba sledi zgodovinski praksi petja s samospremljavo na glasbilu. Navdih za program so črpali iz glasbenega življenja na dvoru v italijanski Ferrari konec 16. stoletja. Ta dan pa so z magičnimi zvoki izpolnili viteško dvorano v Slovenski Bistrici.

Ob zvočni kulisi, ki so jo ustvarili Tanja Vogrin (harfa), Giovanna Baviera (viola de gamba), Francesca Benetti (teorba), Rui Staehelin (lutnja) in Ricardo Leitao Pedro (Baročna kitara), se je nad nami vrtinčila slikovita podoba sprejema junaškega Herkula na goro Olimp. Z njim se je istovetil in pri njem menda iskal življenjski zgled grof Ignac Marija Attems. Po njegovem naročilu je okoli leta 1721 dvorano poslikal dvorni freskant Franz Ignatij Flurer.

Izjemni Concerto di Margherita (Foto: FB stran Seviqc Brežice)

Bogata grajska dediščina

V grajskih prostorih pa velja pozornost nameniti tudi drugim mojstrom in rokodelcem, ki so prispevali k oblikovanju grajske dediščine, notranje opreme in drugih etnoloških zbirk.

Mene je še najbolj očarala zbirka steklenih izdelkov iz glažut s Pohorja, ki je na ogled v vinski kleti. Ljubiteljem leposlovja priporočam, da se za hipec ali dva ustavijo v sobi domačina, slovenskega pisatelja Antona Ingoliča.

Grajski vrt

Tistim, ki ste radi v naravi in drugim, ki ste bolj romantični, z Marijano priporočava sprehod skozi večstoletni gabrov drevored in pobeg med druga redka, eksotična drevesa.

Če ste bolj drzne narave in vas kličejo stranpoti, pa se namenite višje, v zavetje Pohorja, ki slovi po nepreglednih gozdovih z naravnimi znamenitostmi in ponuja še več kulturno-zgodovinskih sledi.

Zgodbe vas čakajo za skoraj vsakim ovinkom. Preberite si zapis z našega obiska lanskoletnega koncerta Festivala Seviqc v Hudičevem Turnu!

This slideshow requires JavaScript.



Leave a Reply


%d bloggers like this: