Hladen kot štajerski špricer

Špricer imam v spominu še iz otroških let, ko je bil nepogrešljiva pijača na običajen dan in ni manjkal niti na veselicah. “Liter – liter” so naročali odrasli v tistih časih. In že je na mizo priromalo belo vino in mineralna gazirana voda. Ta priljubljena hladna mešanica, ki so jo delavci in kmetje pili iz najbolj običajnih kozarcev, pa si nekako ni uspela utreti poti v sodobno slovensko gostilniško ponudbo. Povsem neupravičeno se je špricerja prijel sloves ne preveč ugledne in neokusne pijače.

Piše: Sonja Bezjak

Pijača za pravo žejo

V zadnjih 25 letih, ko je Slovenija posvojila precej zahodnjaških produktov, je špricer skorajda izginil s seznama priljubljenih pijač, zlasti mlajše generacije. Pa vendarle ne povsem, saj ga pri vinogradnikih in za domačo mizo v senci starega drevesa še natočijo. Ravno prav orošen kozarec, ki ga izpolnjujejo skoraj peninski mehurčki, bo odžejal tako sredi poletja kot tudi v manj vročih dneh.

Ker sem zadnja leta precej omejena na urbana, s trendi zasuta središča, sem na špricer pozabila tudi sama. In bila sila presenečena, ko so mi ga Kavarni Drama, v enem od zares posebnih ljubljanskih lokalov, ponudili tako – mimogrede. V prostoru, ki ga izpolnjuje pohištvo in oprema gledaliških predstav Slovenskega narodnega gledališča, je bilo slišati precej neresnično, ko je simpatična točajka vprašala: Boš štajerski špricer?

Oživitev špricerja

Vem, da na severovzhodu Slovenije že obstaja kakšna iniciativa za ohranitev in razširjanje te skorajda pozabljene pijače. A če jo lahko naročim kar sredi Ljubljane, velja pokukati čez rob kozarca in na etiketo steklenice, iz katere je pritekla rumena kapljica. In vstopim v zelo zanimivo zgodbo, ki mi jo razkrije Kosta Kosev.

Zdravnik, ki se v prostem času posveča vinski kapljici, še posebej pa zgodbi o Štajerskem špricerju, mi pove, da se je zamisel za oživitev ‘Štajerskega špricerja’ rodila ob prijateljskem druženju. Fantje so namreč ugotovili, da je ta stara pijača po nesreči in krivici skoraj pozabljena. Še isto leto (2015) so zato povabili vinarje, naj svoja vina, primerna za špricer, ponudijo v ocenjevanje.

Med sedmimi vini, ki so prispela na prvi izbor, je strokovna žirija izbrala najboljše tri. Da bi se prepričali, katero vino je po okusu najbolj všeč tistim, ki špricer cenijo, so nadaljnji izbor prepustili pivcem.

Špricer 2017 je Frambello vinogradništva Greif iz Frama!

Na kmečkem prazniku v vinorodni Svečini so obiskovalci  – brez da bi vedeli, za katerega vinogradnika gre – izbrali vino, ki jim je bilo v kombinaciji z mineralno gazirano vodo najbolj všeč. In tako se je začel točiti špricer, ki nosi ime po vinorodni deželi Štajerski.

Leta 2017 je strokovna žirija izbirala med 13 vini, obiskovalci Praznika pomladi v Svečini pa so med tremi izbrali zvrst suhega belega vina – Frambello – Vinogradništva Greif iz Frama. Letošnji špricer je še posebej osvežilen, lahek in prežet s sadno aromo. Na ljubljanski terasi s pogledom na grad pa dobi še pridih sodobnosti …

Postrežba je pomembna!

Kosta pove tudi, da so poleg izbora kakovostnega vina in primerne mineralne vode, poskrbeli še za ustezen kozarec, ki po obliki, z rahlo izbočenim trebuščkom, spominja na tistega iz preteklosti.

Hladna, osvežilna pijača, ki nosi ime Štajerski špricer, pa ne bo presenetila samo tistih, ki se je še spominjajo iz nedavne preteklosti, pač pa tudi tiste, ki odkrivajo posebnosti Slovenije, te majhne srednjeevropske dežele.

V poletnem času jo točijo tudi v Svečini, natančneje na Pruhu, kjer se ob koncih tedna, v opuščenem kamnolomu sredi divje narave, odvijajo kulturni dogodki.